Nominal Forms
Infinitive: to assoilyie
Participle: assoilyied
Gerund: assoilyying
Transitiviness: transitive
Hyphenation:
Indicative
Present
| I | assoilyie |
| thou | assoilyie(e)st |
| he;she;it | assoilyieth; assoilyies |
| we | assoilyie |
| ye | assoilyie |
| they | assoilyie |
Preterit (Past)
| I | assoilyied |
| thou | assoilyied(e)st |
| he;she;it | assoilyied |
| we | assoilyied |
| ye | assoilyied |
| they | assoilyied |
Subjunctive
Present
| I | assoilyie |
| thou | assoilyie |
| he;she;it | assoilyie |
| we | assoilyie |
| ye | assoilyie |
| they | assoilyie |
Preterit (Past)
| I | assoilyied |
| thou | assoilyied(e)st |
| he;she;it | assoilyied |
| we | assoilyied |
| ye | assoilyied |
| they | assoilyied |
Imperative
| thou | assoilyie |
| ye | assoilyie |